Spoštovano obiskovalstvo dokaj dobrega bloga, želim vam prijetno branje. Ni kaj, lahko rečem, da povsem pričakovano. V marcu sem si privoščil štiri proste dni. Tipični in pri meni vedno v tem letnem času prisotni spomladanski utrujenosti je svoje dodala še bolečina po izpuljenem zobu. In resnično nekaj dni nisem bil sposoben konkretno jesti in po vsemu skupaj ni bilo pričakovati, da bi še gonil. Roko na srce, tale pavza je sedla. Brž z aprilom sem se pognal v nove zmage. Nadaljevanje proti Škofji Loki je.

Dnevi se zadnje čase nekako kot s čigumijem držijo eden drugega, tako da svojo zasedeno rit srečujem zjutraj, ko se privlečem v posteljo, ona pa že hiti vstajat . Skratka, ni mi dolgčas, čeprav sem večino časa čisto sama. če odštejem milijarde na netu. Nekaj se mi je zgodilo, a še ni zrelo za opis. Tale post je sicer predvsem zato, da objavim tekst o minevanjih, ki so mi ga objavile metke. in kar boli, kar ne mine. Težka je, priznam .

Gradovi, dvorci, cerkve, razbohotena meščanska arhitektura in podeželska ljudska umetnost. Na voljo so vam lahki sprehodi v naravo ali osvajanje najvišjih vrhov Karavank. Občudujte kovače, ki s kladivi tolčejo po razžarjenem železu. Okusite pristno domačo hrano, lokalne sestavine in vrhunsko pripravo! Radovljica, srednjeveško mesto. Obiščite čudovito ohranjeno staro mestno jedro.